Prevajanje nemščina

Pisanje, branje, govorjenje nemščine in prevajanje nemščina – slovenščina in obratno večini Slovencev, vsaj v svoji neuradni obliki, ne predstavlja posebne težave. Temu je tako predvsem zaradi geografske bližine z nemško govorečimi državami in zaradi zgodovinsko-političnih povezav. Mnogo slovenskih besed, predvsem tiste, ki jih danes uporabljamo v pogovornem jeziku, izhaja iz nemščine: laufanje, špilanje, ziher, bremza, fen, fertik, šporhert …

Kljub temu je za kakovostno prevajanje nemščina – drug jezik potrebno strokovno pridobljeno znanje, ki prevajalcu omogoča globlje razumevanje besedila, ki ga prevaja. Medsebojno prepletanje obeh jezikov je razvidno tudi skozi zgodovino, kar se lahko opazi tudi pri pojavu vikanja oziroma onikanja v nemščini, ki pa ga pozna tudi slovenščina, čeprav skoraj več ne v vsakdanji rabi. Če je v 13. stoletju v slovenščini, glede na znane zapise slovenskega jezika, obstajalo le vikanje, se je v 17. stoletju hkrati pojavilo tudi onikanje. Ker pa naj bi bilo onikanje po mnenju slovničarjev iz konca 18. in iz 1. polovice 19. stoletja germanizem, so se ga začeli izogibati in nadomeščati z vikanjem.

Pri šolanju za prevajalca nemškega jezika se pozornost posveča tudi zgodovinskemu razvoju jezika, saj je le tako lahko prevajanje nemščina – slovenščina in obratno uspešno opravljeno.